Dober dan, še zaspan, se priplazi na plan
in obriše sledi še zadnjih luči.
Dober dan, še pijan, naokrog razmetan,
ko se veter poda čez tihe poti.
Od nekod prihromi, se okrog zavrti,
da obstane korak, lepo se mi zdi.
Kakor zvoki kitar, kod si hodil mornar,
so plesalke zaman zaokrožile dan.
Kakor, da se sliši glas z morja:
“Kdo igra, kdo igra?”
Kot bi vetru vse stvari priznal,
z njim zaspal, z njim zaspal.
Kakor, da se sliši glas z morja:
“Kdo igra, kdo igra?”
Kot bi vetru vse stvari priznal,
z njim zaspal in šel čez ceste,
zveste neveste, glasno zaklical: “Hej!”
Dober dan, še zaspan, se priplazi na plan,
čez zaspane oči naprej pohiti.
Dober dan, še pijan, naokrog razmetan,
še ne najde poti, utrujen zaspan.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.