Joče naj nebo

Že neki tednov sva v krizi,
prepiri stari so na mizi.
Prisežem, da sem dal vse,
celo vsak večer ji pisal pesmi.

Ko kratko pavzo sm’ predlagu,
sem mislu, da ji bom pomagu.
A če sem čist iskren,
mi mal zapasal je, da nisem več problem.

Joče naj nebo,
srce naj spet zadiha.
Kar je prej bilo,
zdaj veter naj odpihne proč.

Joče naj nebo
za pesmi brez navdiha.
Smešno sliši se,
brez nje mi zdaj še lepše je.

Ko hodim sam po sivi cesti,
narava me miri in trezni.
In premišljujem, a je to
le en otročji preizkus ljubezni.

Kar malo mi je neprijetno,
kako povem ji naj diskretno,
ker če sem čist iskren,
mi mal zapasal je, da nisem več problem.