Ko sem ótrok še bil,
majhen in nagajiv,
pisal se nam ni lep roman,
vsak dan bil je temán.
Zdaj ob pravih ljudeh
ni več solz, je le smeh.
Vse obrnil je zlati čas
in povezal je nas.
Šel sem pogumno naprej,
vse je drugače kot prej.
Presrečen sem in vesel,
ker sem srcu verjel.
Šel sem pogumno naprej,
stopal preko vseh mej.
Dočakal lepšo sem pot,
polno dobrot in srčnih lepot.
Sanjam lepe stvari,
sonce me prebudi,
jutro daje mi upanje,
da še na bolje gre.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
