Ko bil je še majhen fant, harmoniko rad bi imel.
Zagodel bi rad očetu in mami, ob njej zapel.
Se želja mu izpolnila, harmoniko fant je dobil
in vadil je polke, valčke, da dober bi godec bil.
Godec ljubi, špila, poje,
pesmi vrejo iz dna srca,
saj za štimungo tapravo
godec svojo dušo da.
Kadar pa gre k ljub’ci svoji,
tiho, nežno poje si,
saj ni večjega veselja,
kot je v njeni kamrici.
Harmonika in kitara, pa zraven še bas in kvartet,
to muzika je slovenska, ki zanjo že ve ves svet.
Saj muzika naša je živa tako kot slovensko dekle,
prijazna, najlepša, nežna, ki nehote gre v srce.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
