Pride kdaj dan, dan, ko meni, dan, ko me ni za ljudi.
V meni vihar, jadra drobi, noro vrti, me boli.
Zmaga, poraz, solze in smeh, vse to me peče v očeh.
Vem, da nocoj lepše drugje ti je, kot z menoj.
In pride dan, ko vsa žarim, ko si te noro želim.
Čakam kot tat, na tvoj korak, ostanem ljubezni berač.
Vedno bom tu, a če boš želel, šla bom nekoč brez sramu.
Vem, da nocoj lepše drugje ti je, kot z menoj.
Ne, ne primerjaj kdaj me z njo,
ona je prah in jaz zlato,
ona je zdavnaj zatajila vse lepo.
Zate je bol, a jaz sem greh,
skriti objem sem, vem, nočeh,
a ne zavrzi naju dveh zaradi nje.
In pride dan, ko vsa žarim, ko si te noro želim.
Čakam kot tat, na tvoj korak, ostanem ljubezni berač.
Vedno bom tu, a če boš želel, šla bom nekoč brez sramu, čeprav
vem, da nocoj lepše drugje ti je, kot z menoj.
