Ko mi začel trebušček rasti je močno čez pas,
mi dohtar vsak dan je zažugal, glej, pritisk imaš.
Ko sem koračil v klanec, sem sopihal, se potil,
potem pa pir za pirom vase zlil.
Na krožniku pečenke nikdar ni dovolj bilo, sem se jezil,
ker v makarone luknje vrtajo.
Premajhne so bile klobase in pršut predrag,
in grlo sem si hodil z vincem prat.
Sedaj receptov sto po hujšanju poznam,
a le po enem se že leto dni ravnam.
Takole naredim, od mizice zbežim,
vsak dan po uri dve zdaj tečem trim.
Nekoč spoznal dekle sem zalo in zaljubil se,
še ko sem jo objel, oviral me trebušček je.
So rekli vsi, ko plesal sem kot fin gospod,
kot bi plesala slamica in sod.
Potem sem videl, da tako naprej ne bo več šlo,
hladilnik sem prodal in kupil sobno si kolo.
Čez pečenko, makarone sem naredil križ,
na usta pa prilepil si obliž!
