Ped pedi, ped pedi, ped pedi,
nam prepeva prepelica,
toplo poletje je, klasje je zrelo vse.
Ped pedi, ped pedi, ped pedi,
se oglaša sredi žita,
naše veselje se z novo žetvijo spet začne.
Ped pedi, ped pedi, ped pedi,
nas pokliče drobna ptica,
skrita med njivami plašna nekje žgoli.
Ped pedi, ped pedi, ped pedi,
dozorela je pšenica,
zrnje nabreklo je, kot zlato v soncu sveti se.
Ko pšenico zrelo požanjemo,
klasje bogato rodi.
Kruh v domači peči si spečemo,
prav po vsej izbi diši.
Ko pšenico zrelo požanjemo,
mama prinese nam kruh.
Vsi za mizo skupaj se usedemo,
zdaj je poplačam ves trud.
Ped pedi, ped pedi, ped pedi,
spet prepeva prepelica,
pojdi, prijatelj, žet, svoje zlato objet.
Ped pedi, ped pedi, ped pedi,
zdaj iz moke bo potica,
konec je vseh skrbi, kadar zrnje se zablesti.
