Pisanice so kot pesmi,
kjer ni dosti besedi,
a ko slišiš takšno pesem,
kri ti v žilah zledeni.
Pisanica, dar ljubezni,
v mojih krajih je doma,
če dekle zares te ljubi,
pisanico naj ti da.
Ko pomlad v deželo pride
in ko ptice gnezdijo,
ko so dnevi vse bolj dolgi,
pisanice pišejo.
Belokranjke stare, mlade
brez besed vam povedo
s pisanico, ki jo dajo,
da vas rade vidijo.
Ko sem v daljnih tujih krajih,
misel mi domov hiti.
Tam so breze, tam je Kolpa,
tam si, pisanica, ti.
Tam je mama, ki nariše
pisanico pisano,
črno rdečo umetnino,
da pozabim ne na njo.
Ne pozabim, kje je Jurij,
kje pošteni so ljudje,
kje je jez na Kolpi lepi,
kjer objemal sem dekle.
Pisanice so kot pesmi,
kjer ni dosti besedi,
a ko slišiš takšno pesem,
kri ti v žilah zledeni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
