Gledam oblačno nebo,
čakam in mislim na njo.
Gledam in grem na konec ulice
in čakam zaman, zaman.
Kako je pusto nebo,
kot da sonca na njem več ne bo.
Žalosten zrem v prazno ulico,
mi pravi: “Pozabi jo.”
Padal je dež v juliju,
z mano je jokal za njo.
V mislih jo vidim, pred mano stoji,
nerad se zavem, da je ni.
Dež pa še pada in po licu polzi,
briše za njo vse sledi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
