Ta leta vsa gredo nam neslišno mimo,
se v zarji dan konča in jesen gre v zimo.
Se zdi, da pravljica tega življenja prekratka bo,
mladost daleč je in v lase gre srebro.
Zapre nekoč se cvet, ožive spomini,
vsi shranjeni v srce in ljubezen z njimi.
Ko gledal boš nazaj in si priznal tiho, nehote,
je daleč tisti maj, zdaj drugače je vse.
Res težko otrokom je pravo pot v življenju kazati
in prijatelju samo reči le: »Oprosti mi.«
Res težko pa nam je vsem le po pravi poti hoditi,
med čeri in vse pasti tja do konca naših dni.
Ko zadnjikrat v slovo kos zapel bo pesem,
spomin spet vrne se na mladost, ljubezen.
Takrat vsak spozna, reka življenja prekratka je,
ko krog bo končan, se končalo bo vse.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
