Nam bajka stara govori,
da kjer zdaj Ribnica stoji,
nekoč bilo je jezero,
v njem rib veliko je bilo.
Med njimi zlata ribica
od vseh najlepša je bila.
Je pot pokazala v temi,
da ribič se ne izgubi.
Ta ribič je bil velikan
in vsem je dobro bil poznan.
Čez dan nihče ga videl ni,
lovil pod plaščem je noči.
Od daleč so ljudje prišli
in vodo so zajemali.
Z njo ribico zajeli so
med skale odvrgli jo.
Okamenela ribica
več videla ni ribiča.
Zaman iskal jo je vse dni,
ponoči mu svetila ni.
Razjezil se je velikan,
vse kamenje je vrgel stran
in prej mogočno jezero
čez noč je izginilo.
Nam bajka stara govori,
da kjer zdaj Ribnica stoji,
nekoč bilo je jezero,
v njem rib veliko je bilo.
Da bajka ta resnična je,
v grbu riba nam pove
in prej kot suhorobarji
tu so ribiči bili.
