Šla od doma sem na tuje,
stran od ljubljenih ljudi,
tam prestrašena in sama
tujcem zrla sem v oči.
Ni bilo domače zemlje
in zelenih ne polja,
niti srčnosti, kot tukaj,
kjer leži Slovenija.
Oblak nad tabo plava, mimo Triglava,
nežno te poboža val morja,
na polje sede štorklja sredi Prekmurja.
Zame lepa si, Slovenija.
Le zakaj doma že nisem
videla vseh lepot,
ki jih nudi domovina
in ne najdeš jih drugod?
Marsikdo želi v tujino,
da bi našel boljši svet,
a povem lahko iskreno,
da je dom najlepši cvet.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
