Dišeča in sveža diši,
ko zjutraj si manem oči.
Ob pitju se spomnim na dom,
ko zjutraj poslušal sem zvon.
Kdaj spomnim otroških se dni,
takrat smo bili brez skrbi.
Zdaj redko se snidemo mi,
na tuje po svoje smo šli.
Zdaj mamina kava budi mi lepe spomine na dni,
ko zbrani za mizo doma smejali smo se iz srca.
Le malo teh lepih je dni, saj svoje ima vsak skrbi.
Lepo je, ko zbrani smo vsi in mamina kava diši.
Kdor najde se v zgodbici tej,
ta ve za veselje ob njej.
Le ceni trenutke vse te,
ko mama ti skuha kafe.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
