Zlezla si pod kožo mi,
sanjam zdaj te vse noči.
Vsak tvoj korak v njih je ples,
najinih dveh teles.
Zjutraj, ko zbudim se sam,
moker kot jesenski dan.
Srce razbija mi kot ura,
brez tebe več ne znam.
Svet se ob tebi v drugo mi smer vrti,
ker vroča bolj si kot pesek v Afriki.
Pozabljene so druge vse,
ko v mislih slačim te.
Odpeljem te do neba, da boš videla.
Besede moje vse, nikdar niso prazne bile.
Ujela ritem sva, ko gola si bila,
med nama pa je iskra preskočila.
Brez nje ne morem dalje, živiva mokre sanje.
Tako globoko kot si ti,
nobena me zadela ni.
Na koži si pustila mi,
od včeraj zdaj le sledi.
Še vedno se prebujam sam,
moker kot jesenski dan.
Noro razganja me v snu,
brez tebe je kot v peklu.
Veš, da nor sem nate, vsak dan bolj in bolj.
Do ušes zaljubljen vate, rad bi bil s teboj.
To so mokre sanje, zanje še živim,
vztrajam dokler te ne dobim.
