Postavil sem domačijo,
kar dvanajst okencev ima.
A kam bi z vso bogatijo,
če bi v njej prebival sam?
Posadil sem tisoč trsov,
ni lepšega vinograda.
A kam bi z bogato trto,
če bi obiral jo le sam?
Prava sreča pri meni je doma,
ker imam prijatelja.
Prava sreča tedaj se smehlja,
ko nazdravlja druščina mi vsa.
Prava sreča pri meni je doma,
ker imam prijatelja.
Prava sreča v srcu prasketa,
radost življenja vsem nam da.
Sem zidan’co si postavil,
najboljše vince shranil v kot.
A komu naj bi nazdravil,
če bil bi prazen vsak moj sod?
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
