Skozi leto samski fantje
čakajo, da pride noč,
ko lahko gredo k dekletom,
ljubeznivo, v vas pojoč.
Jaz pa le odštevam dneve,
ko obiščem srečen spet
stari Vurberk, družbo drago,
štajerski prelepi svet.
Kot tukaj, mi nikjer srce
v ritmu glasbe ne igra;
pa zavriska, naj se ve,
tu veselje je doma.
Tu, med grajskimi zidovi
še spomini živi so,
kot očetje so, sinovi,
zdaj ubrano pojejo.
Fantje vandrali bi radi,
se k dekletom stiskali,
vsi zaljubljeni in mladi,
od veselja vriskali.
Jaz pa čakam dan poletni,
da na Vurberk se podam,
saj občutek je najlepši,
ko se glasbi ves predam.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
