Rekla si, da našla si boš fanta,
naj športnik bo, samo ne muzikanta,
da ob sobotah te vozil bo na ples,
kdaj pa kdaj še na večerjo vmes.
K staršem bi hodila na kosilo,
bilo bi časa prostega obilo,
o, kako bi to bilo lepo,
a na koncu se drugače je izšlo.
Ko si izvedela, da na harmoniko igra,
je preskočila iskrica,
kolena mehka so postala,
takoj si vroč poljub mu dala.
Čeprav ga ni doma in vandral bo okrog sveta,
te vedno ljubil bo za dva,
ko pa nazaj se k tebi vrne,
boš najbolj srečna ženkica.
Zdaj s prijateljicami potuješ,
le kje sem hodil vedno se sprašuješ,
se z mano rada kdaj zavrtela bi,
a z odra le poljubim te z očmi.
Fantič tvoj le spat domov se vrača,
ko stisne te ves trud se sam poplača,
se na hitro še pocrkljala bi,
a muzikant že na poti žvižga si.
