Zakaj se vse prevečkrat vprašamo: “Zakaj”?
Se je usoda poigrala na skrivaj?
Od kje, le kam, brez dovoljenja,
nas kdaj pa kdaj kaj prizemlji?
In prav zato sem ga tako občudoval,
saj iz drugih le najboljše izvabiti je znal.
Srce njegovo je igralo,
ko pela je harmonika.
Igral in pel je le z dušo,
se glasbi je res ves razdal,
čeprav kar brez instrumenta,
je prav vse napeve poznal.
Igral in pel je le z dušo,
za drugo mu ni bilo mar,
ob glasbi v njegovih očeh
pristne je sreče bil žar.
Domačo glasbo vedno v srcu je imel,
igral bolj malo, a v sebi vedno pel.
Ostal je lep spomin na čase,
ko skupaj sva nazdravljala.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
