Sprehajam rada se sama čez sončne hribe,
kjer rdeči macesni žarijo ob poti.
Pozdravljajo spet me v rebri tri domačije,
ki spodaj v samoti stojijo molče.
Ustavljam rada se sredi planine tihe,
pod mano doline v meglice so skrite.
Privabljajo me spet senčnate košenine,
na vrhu strmine mi vriska srce.
Usedem se sred trav k lepi planinski roži,
da bi začutila, kako spi divjina.
Tam preko belih skal orel planinski kroži,
vsi trije smo kralji samotnih gora.
Čudovit razgled odpre se vrh planine,
s hribov vsak pogled med lepe gre spomine.
Čudovit razgled lepote vse razkrije,
ki jih v nedra skriva mati Slovenija.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
