V majskem jutru lep je dan,
v sončnem svetu opisan,
ptičice lepo pojo,
saj se skoraj ženijo.
Ko pa pride spet jesen,
veter mrzel in leden,
ptičice več ne pojo,
v južne kraje morajo.
Zima je in vse že spi,
ptičic več na nebu ni,
vse je mirno in pusto,
kaj če jih nazaj ne bo.
Topli val zapihal je,
sneg pregnal in meglo je,
ptičice nam spet pojo,
saj pomlad naznanjajo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
