Prijatelji vabijo zvečer na zabavo
in sosed pravi, če z njim bi nekaj popil.
Najdražja hoče, da kdaj grem z njo v naravo,
kjer zraka svežega bi vsaj malo užil.
Že zjutraj ura naglas priganja v službo,
za vikend v kruti me svet petelin podi.
Poletje čas je za morje in potovanja.
“Le kje si bil, kam boš šel?” sprašujejo vsi.
Kar hodijo naj po svetu, jaz srečen sem doma.
Iz hiše me ne premami ne sonce ne megla.
V obraz naj se mi smejijo, ker srečen sem doma.
Srce pa v topli tišini veselo mi igra.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.