Jurca

Izvajalec: Ansambel Modra kronika
Avtor besedila: Ljudska, priredil Slavko Podboj
Avtor glasbe: Ljudska

Po dežju šel je mladi fant,
ime mu je b’lo Jurca.
Imel je ves premočen gvant,
je moker bil do – kolena!

V bližini je zagledal vas,
kjer lačni vol je mukal,
a Jurca misli si naglas:
“Jaz pa bi raje – jedel“.

Po cesti pa je šlo dekle,
s seboj je imela psičko,
ki večkrat spala je kraj nje
in lizala ji – roko.

“O deklica,” ji Jurca de,
“Ti moja sladka ptička
privij se k meni na srce,
ker vroča ti je – glava“.

Ko rekel je besede te,
ko nežno jo pocukal.
Osvojil njeno je srce
in jo je fajn – pobožal.

Čez osem dni pa je zbolel
ta naš ubogi Jurca.
Ugibati je zdaj začel,
kaj teče mu iz – noge.

“K zdravniku grem!” Si Jurca de,
s’m ga preveč pocukal!
Zdravnik pa reče mu smeje:
“Zakaj si žensko – gledal?

Zakaj si v skušnjavo pal
in božal njena lička?
Mar nisi siromašček znal,
Da bolna ji je – roka

Inekcijo je zdaj dobil,
naprej je vince cukal,
se vsakodnevno veselil,
a nikdar več ni – brundal!

Zares je lepa ta povest,
le da se prav ne rima.
Popravte jo na svojo pest,
če rima vas zanima!

Vse pravice pripadajo avtorju besedila.