Zaboga, fantje, čudno danes tale svet stoji,
mi cesta se kot ringelšpil vrti,
pa kandelabri plešejo in hiše prav tako,
to nekaj napak bo.
Jaz rad imam rebulo, jaz črnino, pa še kaj,
a jest pa prav’m – čez cviček ga nej!
Midva pa ga ne pijeva od danes več naprej,
sva se poboljšala, poglej.
Veselo, lepo tedaj je zares,
ko bratci vinski imamo kongres,
kar pije, zdaj leze po naših poteh,
ker vinski sejem praznik je vseh.
Na zdravje, čin čin, se vse veseli,
vse pije, pleše, da kar se iskri.
Pijemo cviček pa rizling, teran,
oh, škoda, da sejem ni vsak dan.
Na cesti sta ustavila miličnika me dva,
iz avta sem pozdravil kar oba.
»Tovariša, sem morda jaz kaj napak zdaj storil?«
Pa je le eden bil.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
