Nevihta bila je, ko v vasi
zagledal sem mlado dekle,
nje kodri kot žitni so klasi,
veselo oči ji žare.
Ob kamenje sem se spotikal,
ko gledal od daleč sem njo,
nato se še v jarek zalikal,
poljubil sem zemljico.
Kar naj nebo se oblači,
ko ljubiš, v duši ti žari,
saj v mojem srcu je svetlo,
če za trenutek vidim njo.
Sanjalo se mi je ponoči,
da v temi pristopil sem k njej,
tam padli poljubi so vroči,
obljubljal ljubezen brez mej.
Prehitro se noč je končala,
deževno me jutro zbudi,
ljubezen, ki noč jo je dala,
kot kaplja po šipi spolzi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
