Res ne morem brez refoška,
po pravici vam povem,
veste, vode jaz ne maram,
piti žganja pa ne smem.
Ko pesti me slaba volja,
brž refošk me razvedri,
če pa sem zaspan, utrujen,
me prijetno poživi.
Ko pozimi burja piha,
mi ogreje staro kri,
ko vročina je najhujša
pa prijetno me hladi.
Pri pršutu se prileže,
pri polenti prav tako,
še mineštro z njim zalijem,
da prebava dobra bo.
Ne more Uroš brez refoška,
ko pa tako lepo dehti,
a tudi nam, tako kot njemu,
refošk prežene vse skrbi!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
