Objelo sonce je vse obronke,
povsod iskri se zimski dan.
Iz male sobe na toplo sonce
pojdiva smučat spet midva.
Dolina Selška se koplje v zlatu,
srebrna cesta se blesti,
ob njej pa Sora počasi v hladu
na domek vrbami hiti.
Iz Škofje Loke na toplo sonce
Poljane bele vabijo,
na domačije med hribi skrite
košate smreke kličejo.
Povsod belina, povsod strmina,
povsod kristali se iskre.
Najlepša zame je tu planina,
ki pod vrhovi stiska se.
Na Soriški planini je
najlepši zimski dan za naju.
Ko smučava pozabiva,
da je poletje daleč še.
Na Soriški planini je,
kot v pravem zimskem belem raju.
Vijugava, se spuščava,
dokler se sonce smeje še.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
