Dekle sem iskal, že malo se bal
da prave za mene ni,
prav lep sem bil fant, pa še muzikant
a so govorile mi:
“Boš vedno igral, se drugim smejal,
doma te nikdar ne bo.”
Ko večkrat srce bolelo me je,
sem zdravil se s pesmijo.
So fantje vse dni dvorili mi,
imeli bi radi me,
vsak je trdil, da le moj bi bil,
sem komaj še rekla ne.
A moje srce velelo mi je,
da takega najdem si,
da rad me bo imel, veselo zapel,
ob meni do konca dni.
Pesem naju je združila,
z njo daleč oba od doma sva šla.
Pela bova, se ljubila,
naj pesem združi vse ljudi.
In kmalu doma je ohcet bila,
zapeli so z nama vsi.
Tik preden zaspi, uspavanko zdaj
zapojeva hčerkici.
Ko pride jesen te skupne poti,
naj Bog nama zdravje da,
da bova lahko do zadnje noči
še skupaj prepevala.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
