Kadar grem prek širnih polj zelenih trat,
vem takrat, da sem bogat, ko sem še mlad,
ko vse žuljave umijem si dlani,
pod koraki zemlja mi dehti.
Ko posije v jutru sonce po bregeh,
se razlije po licih veder smeh,
v lahnem vetru rosne trave zvalove,
sveži hlad spet seže mi v roke.
Ves vesel na svoji grudi tu živim
in za kraji tujimi ne hrepenim,
domek svoj ne menjal bi za kup zlata,
saj nikjer ni lepše kot doma.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
