Na Dolenjskem še tako kot včasih se živi,
mirno in počasi brez nervoze in skrbi.
Med vinogradi prešeren smeh razlega se
in Dolenjke lepe so vse.
Na Dolenjskem pojemo zvečer s prijatelji,
če je kakšna samska, trkamo na okno ji.
Srečni smo, ker ravno tukaj se rodili smo,
na Dolenjskem vedno je lepo.
Ni Slovenca brez Dolenjca, rekli stari so ljudje,
saj Dolenjska je kot mati, vse do konca v srcu je.
Ni Slovenca brez Dolenjca in še danes to drži,
saj veselje je doma ob cvičku in harmoniki.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
