Med breze srebrne v gaju,
stopila je Vesna prek trat.
Spet gruda v domačemu kraju,
strme kot mladenka v pomlad.
Na ples jo mlad vetrič povabi,
vrtita se v tihih logeh.
Prebuja se brstje v naravi,
zelenje krasilo bo breg.
Za njivami bele so breze,
med brezami vitko dekle.
Kot srna je neke nedelje,
pritekla čez bistre vode.
Je lepša kot jutro pomladno,
ko sonce zlati ji lase.
Po gaju sprehaja se plaho,
ko čaka vsa tiha name.
V Beli Krajini pomlad vzcvete,
kot svet izpod snega,
Življenje novo se od tu odpre.
V beli krajini pomlad skrivnostno
vstopa čez mah zapleše z brezami tam zlatolasi mir.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
