Gozdovi Javornikov v vetru šeleste
v zavetju njihovem sladkosti jezero.
Vrtače na robeh prekrile so megle,
vmes ziblje se gladina, modra kot nebo.
Ko zjutraj se čez Snežnik razlije žarek zlat,
prijazne Notranjske vasice najde v snu.
V soncu kot škrlat se sveti Slivnica,
podobo občuduje svojo v jezeru.
Cerkniško jezero, biser naše dežele,
kot dekle ti imaš vsak dan lep obraz.
Zdi se mi, da zato skrivaš svojo lepoto,
da bilo vedno bi Notranjski v okras.
Poletne sape čolnič nalahno zibljejo
nad jezerom se spreletava jata ptic.
Na klopici gradi si sanje mladi par,
samotnih na obrežju tisoč je stezic.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
