P’d luno amb’t t’n
srcj’ pestila s’n
n’ muor’n št’m’t več,
p’ uoblak’h teč,
sanj’t d’t perute …
S’n štraf’na z’tu,
ke n’čko jas t’ku,
tu muoje s’n srcj’
spestila ‘z ruk, d’ grj’
lebjzne če n’prute.
Če znala be prej d’ n’ zna
Srcj’ prit nazaj ku štema,
Be uodprla me uči,
D’ dn’s sz lubc’n sf’rli!
S’n vre ga jsk’t šla,
sz lučme zvezd n’ba …
Ma najdla t’n s’n sam,
an sp’min zrezlan;
Dva puštr’fa u lubje …
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
