Vrh planin nekje me čaka roža rož,
ko te najdem, moja boš.
Hej, dolina, čuvaj dom, zdaj grem v goro,
smeh deklet me vabi v njo,
tam, kjer ptice v vetru pesmi spletajo,
da od sten odmevajo.
Nosi veter vonj borovcev naokrog,
v daljavi poje rog,
tu livade mehke sočne travice,
hej, dekle, pogrešam te.
So na koči imena parov vrezana,
to za čase vse drži,
vidim, da ljubezen prste vmes ima,
najinega pa še ni.
Tu na nekaj zemlje, ki ni tuji grom,
cvet prelep posadil bom,
če nadene srajčko si in zacveti,
potem me iščeš tudi ti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
