Mnogo let okrog svatujem, pa še mlade k hiši ni,
oče se mi že smejijo, ker me vsaka zapusti.
Kje bi našel tisto pravo, pa še sam ne vem, kako,
kdaj mi padel bo na glavo težki jarem skupaj z njo.
Oj, ti presnete dekline,
na kmete ne grejo nič več,
vsaka zdaj v mesto le rine,
nobeden ji avto ni všeč.
Oj, ti presnete dekline,
kam vodil ta vaš bo ponos.
V zibelki kmečke družine
ostala bo vaša mladost.
Mnogo let povsod svatujem, pa še mlade k hiši ni,
vse so vaške klepetulje me obrale do kosti.
Kje bi našel tisto pravo, pa še sam ne vem, kako,
da za doto mi prinese sinka v mojo zibelko.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
