Spet jesen prišla
je k nam na kraška tla.
Beli kraški svet
je s trto ves objet.
Sonce vrh zlati,
vinograde zori.
Pridi v goste, pridi v goste,
kadar jesen pri nas dozori.
La lala la la, la lala la la,
kadar jesen zori.
Med vrtačami
ob bregu brinje spi.
Rdeča zemlja se
je skrila v kamenje.
Ko jesen rodi,
darov nasuje mi.
Trte zorijo, trte zorijo,
grozdje pod težo se nam šibi.
La lala la la, la lala la la,
polnijo se kleti.
Glej, teran dočakal je svoj krstni dan,
Kraševec pokusil ga je nasmejan.
Ko pršut na mizi stari zadiši,
rajamo vsi čez praznične tri dni.
Čez naš beli Kras
prižvižga burja v vas.
Bori zašume,
zazibljejo vrhe.
A pod streho mi
pršut se spet suši.
Lepi so časi, lepi so časi,
ko nam na mizi sočen diši.
La lala la la, la lala la la,
lepšega zame ni.
