Nebo nad zvezdami, kjer tisoče luči
nad nami tiho bdi, ko mro noči.
Je bil otroštva svet, kjer vanj smo spet in spet
odpirali pogled v neznani svet.
In v njem sem si iskal na tisoče stvari
in še in še spoznaval, da tamkaj konca ni.
Sem zvezdo poiskal, z njo v sanjah sem zaspal.
Iskal v nočeh sem srečo, brez nje sem v jutro vstal.
Nebo nad zvezdami, kjer tisoče luči
nad nami tiho bdi, ko mro noči.
Je bil otroštva svet, kjer vanj smo spet in spet
odpirali pogled v neznani svet.
Nebo nad zvezdami, kjer tisoče luči
nad nami tiho bdi, ko mro noči.
Saj lep je ves ta svet, če tisoče luči
nad srci vselej bdi, otroci pa smo vsi.
Zasanjal sem se spet, a ne v vesolja svet.
Zaslepil me je tvoj iskren, iskren pogled.
Zdaj zvezd ne iščem več, ker tvoj pogled poznam.
Pojdite, zvezde, preč, jaz v tebi jih imam.
Saj lep je ves ta svet, če tisoče luči
nad srci vselej bdi, otroci pa smo vsi.
