Izpod gore bo prišel čez polje
pob’č moj, vprašal bo za roko.
Že zvečer stopil bo k nam na dver,
pa glasno mam’c’ bo d’jal: »Mi daste hčer?«
Dečva ti, nič ne čak’, me ne bo,
z mam’co že, z očem bo bolj težko.
Če bi me oče tvoj v kamri ujel,
ne bi ti nikdar več pod oknom pel.
Izpod gore je prišel čez polje
pob’č moj, vprašal je za roko.
Še zvečer stopil je k nam na dver,
pa glasno mam’c je d’jal: »Mi daste hčer?«
»O, ja, ja!« rekli so mamica,
oča tud’ niso b’li nič hudi.
»Vsak bo spal, kot si bo sam postlal,«
za slovo oča nama rekli so.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
