Razmišljam zdaj tako na samem,
zakaj zastrla sva nebo,
zakaj sva ugasnila plamen,
zakaj se ni izšlo.
Srce si tebe je želelo.
Zdaj pozabiti te ne znam,
a zanj si se oblekla v belo
in jaz več nisem sam.
Zamudila sva čas
za najlepše občutke,
za brezčasne trenutke,
za smeh in solze.
Zamudila sva čas,
ki je bil še pred nama.
Zdaj v srcu sva sama,
na poti nekje.
Da žal mi je, ne morem skriti.
Odšla sva vsak na svojo stran.
Usoda plete druge niti,
zdaj vse se zdi zaman.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
