Dom svoj zapustil in šel sem v svet,
kakor moj oče in moj praded.
Ribn’ški pušeljc mi je v okras,
v mislih domača ribn’ška vas.
Koder zdaj hodim in kjer živim,
vriskam in pojem, se nič ne bojim.
Srce mi veselo v ljubezni živi,
saj v meni je vroča ribn’ška kri.
Zdaj zavriskaj, zapoj, jaz zavriskam s teboj,
kot nekoč sem doma. Se še spomniš, mamica?
Ko zapel sem naglas, da je čula vsa vas,
saj vesel sem Ribn’čan, veselo pojem noč in dan!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
