Odpravljava se na potep na krasen Bled.
Minilo je že dolgih trideset let,
odkar nazadnje z ženo sva šla,
začutila ob jezeru rosna tla.
Mlad, zaljubljen par takrat sva bila.
Sedaj gre z nama tudi srčkana vnukinja,
želiva, da te lepe kraje spozna.
Odpluli bomo preko globin,
na otoku zapisan bo nov spomin,
tàmkaj bo ostal del naših stopinj.
Pod gradom ponosno stoji
in modra ga barva obkroža.
Od daleč se zdi, da molči,
a veter že dolgo ga boža.
Naš otok, slovenski zaklad
nam svojo lepoto razkriva,
ljudje pa iz vsega sveta
zvonijo na zvon želja.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
