Zastonj sem v oči jo gledal,
rože dišeče ji dal.
Ji zastonj da rad jo imam povedal,
saj sem osamljen zaspal.
Zastonj sem jo na ples povabil,
saj tam sem sam obsedel.
Na prijatelje zastonj pozabil,
nje pa nikoli imel.
Boleče srce in rane vse
počasi zacelil je čas.
V drugih očeh je našel nasmeh
in srečen postal je obraz.
Za njene oči nič mar mu več ni,
saj zdaj ima vse kar je želel.
Zastonj se je bal, da sam bo ostal,
da nikdar ne bo več vesel.
Zastonj čez čas me je prosila,
če bi jaz bil njen bonbon,
da z mano bi se malo razvedrila,
a je bilo vse zastonj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
