Ko vedel bi le, da tukaj stojim
in čakam, da mine zima.
Samo, da povem, da k tebi želim
najbolj si na svetu tem.
Par ulic naprej na klopci sedim
pod starim drevesom tiho.
In gledam čez okno, če luč še gori,
da vidim spet znani obraz.
Kako naj povem,
naj vstanem in grem?
Kako naj rečem ti, da rada šla bi s teboj
daleč tja nad oblake?
Gradila gradove bi v njih, svet bil bi moj,
ki nikdar se ne konča.
Kako naj rečem ti, da rada šla bi s teboj
nekam, morda za vedno?
Gradila mostove bi, a nimam moči,
saj k tebi srce si želi.
Se vrnil boš kdaj, če vse ti povem,
pozabil vse slabe misli?
Nikoli več sam ne bo tvoj objem,
ko srci dve bijeta.
Le s tabo lahko sem vse to, kar
vedno sem si želela, a ne, ne.
Zakaj mi z jezika ne gre vse,
kar povedala bi?
