Danes svet drugačen se zdi, priznam,
da včasih malo me zaskrbi.
Toliko je vsega pa vedno sam
v množici si tujih ljudi.
A čutim, da še nekaj je dobrega,
ko malo se srce umiri.
Prisluhnem glasu božjega upanja,
ki v nam prižiga svetle luči.
Zdaj, ko si ob meni,
čutim, ni me več strah,
v tvojih rokah najdem sebe.
Zdaj, ko si ob meni,
čutim, ni mi hudo
in v srcu nosim tvoje ime.
Človek je človeku najhujši brat,
ki mnogokrat zaide s poti.
Je bolečine tudi junake strah,
a moč življenja v njej se rodi.
Verjamem, da še nekaj je dobrega
na svetu, le v drobnih stvareh.
Prisluhni glasu božjega upanja,
ki dviga te, ko sam si na tleh.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
