Sva jedla z iste žlice, bila sva res top,
sva imela iste punce, skupaj šla na štop,
sva iskala isto zvezdo, odšla na vrh sveta,
skupaj padla v vodo, ko enkrat se konča.
Kdaj vse to k hudiču je šlo,
da boli tako?
Kdo še briga se za to?
Ko gre vse narobe in svet se v prazno vrti,
maske so padle, bratje so šli,
na polni ulici praznih ljudi
te še kdo zadrži.
Sva pela isto pesem, gledala v nebo,
sva pila isto pivo, ni, da ni bilo.
Ni več dovolj prostora, zrasla sva oba,
od Istre prek Balkana, od bratov do Boga.
Kam je šel vojak in ta kri?
Otroka v naju več ni.
Se še kdaj prijatelj rodi?
Ko gre vse narobe in svet se v prazno vrti,
maske so padle, bratje so šli.
A bo šlo res vse po gobe, kje sva zdaj jaz in ti?
Na polni ulici praznih ljudi te še kdo zadrži.
Se še spomniš, kako je bilo,
zdaj ko boli tako?
Te še vidim čez nebo.
Ko gre vse narobe in svet se v prazno vrti,
maske so padle, bratje so šli.
A bo šlo res vse po gobe, kje sva zdaj jaz in ti?
V najini ulic nikogar več ni, me še kdo zadrži.
Na polni ulic praznih ljudi
daleč, daleč sva si,
daleč, daleč sva si.
