Si že videl starca tam na bližnjem trgu?
V raztrgani obleki prodaja časopis,
iz oči ne sije mu prevzetnost, ne sovraštvo,
ker vse, kar on ima, je košček pločnika.
Kako moreš reči, da sam si ti
in sonca zate da več ni?
Naj te primem pod roko
in peljem po ljubljanskih cestah,
videl boš stvari, ki te izpremene.
Si že kdaj opazil ostarelo ti dekle na cesti,
kar na njej visi, zamazano je vse.
Nima časa za klepet, le kar naprej po mestu blodi,
njen dom in svet je v majhnem kovčku ujet.
Kako moreš reči, da sam si ti
in sonca zate da več ni?
Naj te primem pod roko
in peljem po ljubljanskih cestah,
videl boš stvari, ki te izpremene.
In ko mesto ugaša v ulični kavarni,
sam ob črni kavi star možak sedi.
Opazuje svet, ki se giblje mimo njega,
dokler ga natakar grobo ne odslovi.
