Srečala sva se na vlaki,
stara finta spet vžgala je.
Vprašala je, kol’k je ura,
sam’ da bi spoznala me.
Puol osvajat je začela,
d’ s’m bil rdeč kot kuhan rak.
V Maribor me je puvab’la,
ku se je ustavo vlak.
Muaja lubica
j’ t’ prava Štaj’rka,
ku v ruoke te dobi,
te nikol’ več ne spusti.
Ku sva prvič se dobila,
špricerje je pila k’r za dva.
Puol pa je ugotovila,
d’ še bul me rada ‘ma.
Kmal’ pa sem ožen’t se mogu,
če sem hotu al’ pa tud’ če ne.
Štajerke so z’lo nevarne,
če slučajno rečeš ne.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
