Rad se vračam tja na domačijo,
na livade mojih mladih dni.
Tam za hišo trta vedno še rodi,
le da pridnih rok zdaj tam več ni.
Čas spremenil je navade stare,
v peči kruh pa vedno še diši.
Mati naša sama v hiši zdaj živi,
vsi otroci smo od doma šli.
Le za mamin rojstni dan se srečamo še mi
in zapojemo si pesem.
Se spominjamo na čas, ko mladi smo bili,
ne opazimo, da tujci zdaj smo si.
Ko za mizo zbrani smo domačo,
lepšega darila zanjo ni,
pa čeprav prekmalu bomo spet odšli,
srečna je le, da smo srečni mi.
Ko zapojemo slovensko pesem,
vsi na zdravje rečemo si,
le obljuba, da se kmalu vidimo,
ta za nas nikoli ne drži.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
