Oooooo!
Naj vam povem svojo zgodbo!
Skromen sem fantič iz hribovske vasi,
rad bi se oženil, a nobene zame ni.
Cele dneve se po vasi s traktorjem podim,
gledam mlade punce, a nobene ne dobim.
In čakam in čakam in krave mukajo
in čakam in čakam še pujsi jokajo.
A všeč mi je Mici s sosednje vasi,
njo bi vzel, zato pojem ji:
Ti si moj sonček, ja, moj zlati sonček, ja.
S teboj sem srečen, s teboj sem mlad.
In če ne veš še, kako te ljubim,
naj povem ti, imam te rad.
Lepo sem se oblekel, v vas sem se podal,
ruknu sem en šnops, pušeljc sem nabral.
Prekrižal sem se dvakrat, zdaj je šlo zares,
bil sem že na vratih, korak do nebes.
Odprla mi je Mici, lepa kot Triglav,
opojno je dišala po vonju mladih krav.
Zavriskal sem od sreče, petelin je zapel,
o, draga moja Mici, jaz bi te vzel.
Mici, Mici, o, moja Mici
Mici, Mici, bodi moja, Mici.
Mici, Mici, o, moja Mici
Mici, Mici, bodi moja, Mici.
Ti si moj sonček, ja, moj zlati sonček, ja …
Ooooo! Gremo vsi! Ooooo! Še na glas! Ooooo!
Mici sem poročil, srečna sva bila,
otroka sva imela, hišo in še psa.
A kmalu je minila vsa romantika,
drugače se končala bo ta pesmica.
Od doma sem uhajal redno vsak večer,
zato se je doma vnel veliki prepir.
Za mladimi sem kiklami gledati začel,
za mlado Jožefino zdaj sem se ogrel.
In zdaj njej zapojem:
Joži, o, Joži, ljubim te, Joži, Joži, o, Joži!
