O, prosim, gospod, usliš’ me nocoj,
zmer’ druge poslušaš, a mene nikol’.
Jaz sem čisto osamljen, pozabljen od vseh.
O, prosim, gospod, usliš’ me nocoj!
O, prosim, gospod, daj mi lepo dekle,
ker vsi ‘majo punce le jaz sem brez nje.
Rojen sem kot zguba in zato prosim te.
O, gospod, daj mi pošl’ eno lepo dekle.
Če dekleta že nimaš, mi pošl’ vsaj dnar.
Cel’ življenje sem prosu, da bi rad bil vladar.
Jedel sem iz smetnjakov, ko so vsi se mastil’,
ja sem vedno izgubljal, drugi vse so dobil’.
Če pa dnarja že nimaš, mi dej vsej za en pir.
Oh, gospod, a me slišiš ali si slepi tir?
Ker meni se več tako živeti ne da.
O, gospod, če me slišiš, dej vsaj za en pir.
Božična je noč in sam sem ostal,
sneg naletava, jaz bom tiho zaspal.
Gospod je naš, huru, je pozabil name.
O, rojen sem kot zguba in ostal bom na tleh.
O, rojen sem kot zguba, pozabljen od vseh.
