Pred oštarijo, za picerijo in ob Ljubljanci …
Vsepovsod do zdaj sem jaz že spal.
Na parkirišču, pri gledališču, na javnem skretu …
Prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan, in kar tam
hotu sem pričakat dan …
Na štacjonu, pri štadionu, na Tromostovju …
Vsepovsod do zdaj sem jaz že spal.
V študentu, pri parlamentu, pa gor na gradu …
Prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan, in kar tam hotu sem pričakat dan …
A so vedno me zbudili trezni in me stran podili jezni:
marš, izgini, marš, izgini, marš izgin domu!
Sem se branu, joku, stoku, spraševal v totalnem šoku:
kva bi radi, kva bi radi, kva sem vam nardu?
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali …
Kaj sem hotu, kaj sem hotu, spoku sem pa šu drugam,
se pred njimi skril in kar tam se v klopčič zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal …
Na dvorišču, na stopnišču, al pa v veži …
Vsepovsod do zdaj sem jaz že spal.
Na betonu, na kartonu, na mehki travci …
Prav na vse do zdaj sem glavco djal,
ker sem bil zaspan
in kar tam hotu sem pričakat dan.
